Inflacija in realne plače: kdo je izgubil kupno moč?

Kaj podatki dejansko kažejo

Med letoma 2021 in 2024 so nominalne bruto plače v Sloveniji v povprečju narasle za dobrih 18 odstotnih točk. Na prvi pogled gre za ugodne razmere za delojemalce. Toda ko upoštevamo kumulativno inflacijo, ki je v istem obdobju presegla 22 odstotnih točk, ugotovimo, da je realna kupna moč za večino zaposlenih dejansko upadla. Statični urad RS v zadnjem pregledu potrjuje, da so bili najhuje prizadeti zaposleni v predelovalnih dejavnostih, transportu in trgovini na drobno, kjer so pogajanja o plačah zaostajala za dejanskim dvigom življenjskih stroškov. Nasprotno so javni uslužbenci s kolektivnimi pogodbami in zaposleni v informacijski tehnologiji beležili nominalne rasti, ki so vsaj delno sledile inflaciji. Razlika ni majhna: za gospodinjstvo z dvema povprečnima plačama to pomeni realni letni primanjkljaj med 800 in 1.400 eurami letno, odvisno od sektorja in regije. Učinek je bil izrazitejši v regijah z nižjimi izhodiščnimi plačami, kot sta jugovzhodna Slovenija in Zasavje. Razumevanje teh strukturnih razlik je ključno za oceno, ali bodo morebitni nadaljnji ukrepi ekonomske politike – na primer ciljne uskladitve minimalne plače ali davčne olajšave – dejansko dosegla tiste, ki so kupno moč izgubili.

Kaj to pomeni za ekonomsko politiko

Podatki kažejo, da enotni ukrepi – na primer splošni dvig minimalne plače ali universalne davčne olajšave – ne dosežejo enakomerno vseh skupin, ki so bile prizadete. Sektorska segmentiranost trga dela zahteva natančnejše instrumente: ciljno usmerjene kolektivne pogodbe po panogah, prilagojene podporne mehanizme za regije z nadpovprečno izpostavljenostjo inflaciji in transparentno poročanje o gibanju realnih plač na ravni poklicev. Brez tega ostajajo politični ukrepi le simbolični. Slovenskemu Skupini gre pri tej analizi za razumevanje mehanizmov, ne za priporočilo o tem, katere naložbe so smiselne ali kakšni so obeti za delniške trge.